| Lahko smo si le ogledali, kar pravzaprav od mesta že poznamo. Peš cona od Tromostovja skozi Knafljev prehod, kjer je toliko lokalov, da ne vem več, katere sem že obiskal, preko nekdanje Titove (kako se ji že danes reče?), ki je v duhu trajnostnega prometa (kaj pa obnucani podplati?) že skoraj ponos naši vodički (ljubljanski babici), pa mimo Slona (malemu sem naložil tako zgodbo, da ga je skoraj začelo zanimati) nazaj na Tromostovje je ravno prav dolga, da potrebuješ počitek ;-) |
|
Mariborčani, zbudite se! Stalno jamrate, kako je povsod lepše kot doma, pa kaj vam vse drugi vzamejo. Neumnost! Po polovičnem uspehu prejšnji večer na Gosposki ulici (jaz sem se trudil z masko, nagrado pa je dobila moja čarovnica!) smo se odpravili v Ljubljano. Saj sem vedel, da ne bom nagrajen za umetniški vtis. Upanje pa je tlelo, da bom lahko vsaj napasel radovednost. Večji kraj, več brhkih čarovnic na metlah! Ne, ne, up je šel po vodi. Seveda brez kuhanega vina ni pravega odmora. Popili smo ga na Tromostovju, kjer smo izkoristili sobivanje gostinca in kostanjarja. Kako te "združitve" ne zmorejo storiti tudi v Mariboru, mi ne bo nikdar jasno. No, kuhanček je bil precej slabši kot v Astoriji, kostanj pa precej boljši kot poleg sedaj zaprte kavarne na Trgu svobode. Ah, sem sploh povedal, da nisem našel ne mlade ne lepe, sploh nobene čarovnice? Da se popravi vtis prestolnice, je potrebno pred Božičem ponovno priti, saj vlada sedaj v Ljubljani tako mrtvilo, da mi je celo domača ulica v Mariboru bolj zanimiva!
Dva kratka večera in eno noč sem jo delal, masko. Priprava je bila pomembna - preko omrežja sem kupil načrte, sprintal, nalepil na karton, rezal, zlepil skupaj! K sreči nisem verjel navodilom, koliko časa bom potreboval zanjo. "Jaz bom gotovo dvakrat hitrejši!" sem si mislil. Dvakrat je res bilo, ampak bil sem počasnejši, ne hitrejši. In tako se je zgodilo, da smo šli pozno popoldne v mesto. Z doma sem šel z otrokom in s čarovnico... Srečevali smo čarovnice v različnih oblikah in velikostih, predvsem male. Po mojih izkušnjah sodeč se je treba bati vsake, ne glede na nasmeh!
Kako se že reče - "In potem je vrag šalo vzel""?
Tradicijo je potrebno spoštovati. Tem bolj, če je v ozadju dobrih štiristo let. Vsaj toliko namreč šteje modra kavčina na Lentu. Kako je preživela vse vojne, ki so spremenile Maribor, in na koncu urbaniste, ki so jo odrezali od brega reke, ve samo ona. Vsa čast ji! Letos predstavlja trgatev Stare trte začetek in ne konec festivala. Torej se lahko nadejamo meseca dni veselega in vsaj malo kulinaričnega Maribora? Bomo videli! Kdo bi lahko za začetek festivala poslušal le politične govorce? Zato je bil pripravljen tudi spremljevalni program. Dasiravno me ne vleče nazaj v srednji vek, pa je za naše mladičke izdelava grafik zanimiv opravek. Če bi se jaz še enkrat odločal o svojem poklicu, pa bi morda najraje postal kmet in pomagal prodajati na tržnici ;-) Tradicija nekaj velja, zato so trgatev opravili stari mački, ki znajo biti spretni s škarjami in nežni z grozdjem. Noben se ni urezal, noben ni padel z lestve, čeprav so se (po vzklikih sodeč) vmes tudi opogumljali...
|
o meniArhitekt po izobrazbi, arhiv
October 2025
kategorije
All
preberite še... |
RSS Feed