Sedaj smo pa ze rahlo dolgočasni s svojimi obiski divje plaže južno od Povljane. Pa niti ni bilo tako slabo: mirno morje in pričakovana peščeno mivkasta podlaga sta največje jamstvo, da sa mala dva spravita vsaj na rob kopna, pa morda potem tudi v vodo. in če se nam potem pridruži tudi mamica za žoganje, otroškemu navdušenju skoraj ni kraja. Žal nam je bilo le, da nam je prepovedala "tunkanje".
Tudi popoldne je bilo aktivno, predvsem za mularijo. Kris se je teden dni pripravljal na vodne atrakcije, ki pa jih nikakor nismo uspeli obiskati, ker so na mestni in ne neki divji plaži. Tokrat mu je le uspelo. Kamor gre bik, naj gre še štrik, so rekli včasih, midva pa potem popustila še moledovanju male in smo obiskali lunapark. Ne vem sicer, koliko ima ta mentalne povezanosti z morsko obalo, ampak tam je bil, mimo njega nismo mogli zaviti, potem pa… Vse skuapj pa je imelo tudi svojo dobro plat - adrenalinsko doživetje na vodi in na kopnem je poskrbelo, da sta ta glavna ob desetih "že" spala.
 |  |
Fotografije: ©2021 Rasto Kirn
RSS Feed
