Skylum je izdal novo verzijo svojega programa za obdelavo slik - Luminar 4. Kaj je bilo dobrega v trojki, kaj omogoča štirica?

Spodaj na nekaj svojih primerih prikazujem, kaj sem primerjal zvečer takoj po tem, ko sem naložil novo verzijo...

"Stari" Luminar 3 je znal popraviti tudi perspektivo...

Malo poživiti zna verjetno vsak programček, tudi Applov Photos, v katerem shranjujem svoje fotke. 

Včasih me je trojka reševala tudi po izvedeni katastrofi ;-)

Kontrast, osvetlitev, sončni žarki - ni, da ni!

Tole je sicer bolj izživljanje kot obdelava - menjava neba s par kliki!

Iz dnevnega škljoca s telefonom do nočnega posnetka z zvezdami - še eno izživljanje!

Posnetek s telefonom: neobdelan / obdelan v Photos / obdelan z Luminar 3 / obdelan z Luminar 4

Opomba: Neobdelani original (jpg direktno iz fotoaparata ali telefona) je v vseh primerih levo (ali levo zgoraj)...

Tako, lahko rečem, da smo preseljeni in vgnezdeni, saj smo dobili prve prave obiskovalce (električar, ki pride popravit napeljavo, menda še ni gost, kajne?). Najprej smo iskali stole (na koncu smo jih po sobah le našli dovolj), nato pa sedli za mizo, se razgovorili, malce prigriznili in popili. Ah, prijetno kot nekoč ;-)

Menjava stanovanja ni povezana le z živci in stroški, zahteva tudi spremembo dokumentov. Naj stranke govorijo, kar hočejo, a danes so uradniki delali sto na uro! Uspel sem podati vlogo za novo vozniško dovoljenje, spremembo potnega lista, kar takoj so mi spremenili prometno dovoljenje, dvignil sem osebno izkaznico, uredil spremembo registracije mojega podjetja pri notarju in zaprosil še za spremembo cone na dovolilnici za parkiranje. Res je, da prav vsaka od navedenih zadev nekaj stane, a vse to urediti v dveh urah me je vseeno presenetilo. Upravna enota MB in Mestna občina MB - bravo!

Hura, prišla je najina nova postelja! A pripeljali so jo prezgodaj, stara je bila še v sobi. Tako hitro že dolgo nisem odvijal in privijal, da sem do večera eno odpeljal, drugo pa sestavil. Trinadstropno! Danes nimam časa za pisanje, grem preizkušat, kako se spi!

Ampak delo zahteva svoje, gremo dalje! Koga pokličeš, ko rabiš pomoč? Tistega, ki ga poznaš, vendar. In tako sem spet poklical “svojega” hišnega izvajalca. Da le ne bi, za priključitev kuhinjskih aparatov mi je postavil takšni ceno, “da sem dol padel” in samo povedal, naj zagotovi priključka na vodo, elektriko bom priklopil jaz. In sem se lotil. Kakšen vic (večerna zabava):

Ko sem ob več tedenskem čakanju na kuhinjo klical v trgovino, so mi rekli, da ima napa 15 centimetrski odvod. V resnici jih ima 12, vem, ker je že vgrajena v omarico. Dobro, kupil bom tanjšo cev, da jo speljem skozi omarico in povežem z odvodom v zidu.

Monter kuhinje je postavil omarice in šel. Električni vtikač pomivalnega stroja je bil predebel, da bi ga priklopil v vtičnico za strojem, pa je stroj montiral v delovni niz pod pult, pustil kabel zadaj ob strani in sedaj kabla nimam kam prestaviti in priklopiti!

Indukcijska plošča je bila dostavljena brez električnega kabla. Izvajalec prenove je sicer v zid vgradil kabel 2x2,5 mm2, a na šuko vtičnico (16 A), indukcijska plošča pa ima jakost 30 A!

Žena, imava pivo? Tako brezkoristnega delovnega večera pa nisem že dolgo preživel!

​

Hura, prišel je (končno) tudi monter kuhinje. Kakšno olajšanje, saj živimo kot taborniki.

Je to normalno? Monter je po poklicu mizar, on samo postavi omarice, vse priklope pa naj iščem drugje? Tole so me pa dobro nategnili!

Vsega imam dovolj (razen denarja, ki ga je zmanjkalo!). Prenova traja že toliko časa, da sem obupal sam nad sabo! Odločil sem se, da se ne brijem, dokler ne bo stanovanje vseljivo (vem, da smo že vseljeni, a kuhinja še vedno ne funkcionira).

Ne se ustrašiti, moja brada je stara šele nekaj dni, tole tu pa je aplikacija, ki me je postarala za par deset let. Simpatičen, zaupanja vreden striček, kajne ?:-)

Naša adaptacija traja že tako dolgo, da je odpovedal poslušnost sušilni stroj. Pa štirje smo v hiši! To serviserja ne zanima. Po vseh nevihtah oziroma strelah zadnjih dni na našem koncu bo potreboval kakšen teden, da pridemo mi na vrsto. In sedaj sušimo na zraku v prostoru (dnevni sobi)!

Danes pa je bil poseben dan. Vsaj jaz sem ga tako čutil, saj smo izvedli predajo ključev lastnikom starega oziroma najetega stanovanja. Tja smo šli peš, nazaj pa s kolesi, saj jih ne spravim v avto. Bil je zanimiv dopoldanski izlet.

Oba z ženo sva imela občutek, da je res en poseben dan, saj smo z oddajo ključev nekako prerezali tudi vez s centrom mesta. Nič več teka med enim in drugim naslovom, tule tuširanje, tam spanje, tule pranje, tamle kuhanje… Kam naj peljem praznovati? Kar po domače, na kmečki turizem, vendar! In smo šli na sosednji breg, na Gaj. Ko sem naročil juho za tri in en (1) narezek, je gospodar vprašal, če nismo lačni. Kaj ponavadi naročim več? Ko smo pojedli pol sklede juhe, je prinesel na mizo tole! Na koncu sem se trudil samo še jaz, da sem počistil krožnik, ostali so omagali že prej;-)

In proti večeru smo šli v mesto...