Ne poznam nikogar, ki gre na morje, potem pa se sprehaja, poseda, cel ljubi dan sploh ne obleče kopalk in niti ne gre na plažo. Ops, poznam, to smo mi! Razen izjemoma ;-) Ampak pozno popoldan ali zvečer iti na sprehod, to pa ja. Ker je najbližji kraj Zadar (deset minut z avtom do centra), je bila seveda to spet naša destinacija. Saj morda bo danes drugačen sončni zahod kot “včeraj”, česar vendar ne smemo izpustiti! Pa morske orgle bodo zvenele drugače, ker je morje bolj valovito. Pa sonca je bilo več, menda se ga je v bližnji instalaciji nabralo toliko, da bo light show močnejši? Jasno mi je postalo, zakaj je v mestu toliko trgovin. Mi (no ja, ne vsi) se ustavimo na vsakem sprehodu najmanj v desetih. In s prihodom teme jih sploh ne zaprejo, kar mi nikakor ni všeč. Kaj lastniki nič ne razmišljajo, da imajo tudi trgovke družine? Sem se pa sam tudi ustavljal, vsaka melodija me zanese, naj bo slučajna ali organizirana. Tudi drugi so imeli upanje, da bo današnji sončni zahod drugačen. Ko je sonce na nebu samo štiri prste nad obzorjem, se živa reka turistov usmeri proti koncu polotoka, tja k Morskim orglam in Pozdravu soncu. Nad obzorjem pa je bilo toliko meglic, da je vso pozornost pobral Pozdrav soncu. Dvajsetmetrski akumulator električne energije v obliki steklenega kroga je počasi pridobival barve, najprej modro, kasneje zeleno, potem pa so začele žareti še druge. Ravno prav za ples mularije. In nekaj unikatnih fotografij.
|
o meniArhitekt po izobrazbi, arhiv
August 2024
kategorije
All
preberite še... |