torek, 9. julij 2024, spominki
Sedaj smo pa na morju že toliko časa, da smo se “sončenja in plavanja” naveličali. Razmišljam, kaj bi sami pripravili za jesti, morda končno naredili kaj ribjega. No, ne še čisto zares, ampak v ribarnico smo pa šli. Gazdarica se je namreč pohvalila, kakšno izbiro trgovin in tržnico imajo v neposredni bližini, pa smo jo prijeli za besedo. Da ne bi! Že davno smo ugotovili, da uporabni samopostrežnici ležita na robu naselja in se je potrebno tja peljati z avtom. Morda pa bo z ribjo tržnico drugače? Joj, o izkušnji s slednjo bom raje tiho! Nekaj več sreče smo imeli s pekarno, pa potem na poti domov s stojnico s sadjem, lačni torej nismo ostali.
 |  |  |
Počasi je prihajal trenutek, ko bi morali spet spakirati kufre, pa je mojo spreletelo, da si nekaterih trgovin s spominki ni dovolj natančno pogledala. Vedel sem, da ne govori o stojnicah na plaži. Ja, bomo šli, sem moral obljubiti. Čeprav ne vem, kaj nam še manjka razen denarja ;-)
 |  |  |
Da pa ne bi bilo vse samo potrošniško, smo še zadnjič zavili po svetleče zdrsanih ulicah starega Zadra.
Ugotavljam, da gremo prihodnje poletje spet dopustovat v mesto (če me sploh zvlečejo na morje) in ne v (kar neko) vas. Saj smo bili večkrat na urbanem večernem sprehodu kot pa na dopoldanski plaži! Pa meni z leti to pravzaprav vse bolj odgovarja.
 |  |
RSS Feed
