Oh, žalosten dan! Tu je še vedno sončno in toplo. Prejšnji dan smo v Zadru ugotovili, da se sezona šele dobro začenja, mi pa že domov? Glede na količino v morju prebitega časa bi lahko šli domov že drugi dan, sem si mislil. Zaradi splošnega razpoloženja pa sem se raje ugriznil v jezik in povabil na zadnji sprehod. Ne morem verjeti, da je lahko takšna razlika v gostoti prometa med začetkom poletja (začetek julija) in visoko sezono (konec julija, začetek avgusta). Saj avtocesta ni bila prazna, gneče pa tudi ni bilo, promet je praktično vso pot potekal tekoče. Sami smo zavili s ceste šele pri prvem McDonaldsu kmalu za Karlovcem. Ampak postanek je bil zelo kratek. Že ob vhodu v lokal se je vila vrsta za naročanje hrane in pijače, vse mize pa so bile zasedene. Sedli smo nazaj v avto z upanjem na čim hitrejši prihod v vsakdanje življenje. Ko pa smo se malo pred Zagrebom zaustavili še pred starim motelom Plitvice zaradi gradbišča, ki nas je oviralo že na poti na morje, se je upanje mojih potnikov prelevilo v otopelost. Zaradi malega obvoza, dolgega par sto metrov, se je ustvarila nekaj kilometrov dolga kolona. Torej hrvaški graditelji niso nič boljši od slovenskih, radi delajo vsem na očeh. Žal za to od udeležencev v prometu ne dobijo nobenega priznanja, prej kakšno zmerljivko. Zato je lahko verjeti otroškemu veselju, ko smo v domačem kraju sedli za znano mizo in izvedli standardno naročilo… Konec dober, vse dobro!
|
o meniArhitekt po izobrazbi, arhiv
August 2024
kategorije
All
preberite še... |