Mestna deca in narava

podnaslov: Covid-19 - blokarji v hribih

Kaj je lepšega po napornem delovnem dnevu, kot obiskati koncert na prostem ali popiti vrček piva v dobri družbi? Kozarček in koncert naenkrat, vendar! Posledica - zaradi vsakdana v betonu še naši otroci mislijo, da je zemlja umazana, kadar se je slučajno dotaknejo. In da ti občutki ne bi bila popotnica za življenje, sva se midva odločila, da gremo za par dni dopustovat na deželo. Ne le iz mesta, še bolj v primarno okolje, pojdimo se kmečki turizem!.

Iskreno? Ni bilo enostavno! "Zakaj pa? Kaj pa bomo tam sploh počeli? Bo tam internet? Peš?" Ne, s kolesi!

Dopustovati na deželi sploh ni tako enostavno. Nekaj malega turizma na deželi poznam že zaradi svoje službe, nekaj povedo ali napišejo drugi, pa sem poklical po telefonu prvega ponudnika, pa drugega... V začetku junija izvem, da imajo kapacitete od začetka šolskih počitnic do sredine jeseni zasedene, niti na enodnevni obisk si nas ne želijo? Dodaten razlog, da mi nova kampanja za domače goste "Zdaj je čas, da te spoznam do zadnjega kotička. Moja Slovenija." nekako ne sede, je tudi vizija "zelene butične Slovenije za zahtevne obiskovalce" v kateri se povprečen domači dopustnik še ne najde popolnoma.

Vendar pustimo politiko, saj smo šli "Na lepše!" Solčavsko je v mojem spominu slovenska zibelka pravega kmečkega turizma, kakršnega smo želeli izkusiti v prvem delu počitnic. Ker je že pot tja razgibana, bomo imeli od tistih nekaj dni še večji izkoristek...

"Seveda" smo se tja peljali po Solčavski panoramski poti. Zmajček Lintver nam je kazal pot, da nismo spregledali (pomembnejših) razglednih točk. Glavno pa, da smo se ustavili na kmetijah ter povprašali po domačih dobrotah. Pametno pa se je praj najaviti, ljudje so na polju in v gozdu ter včasih nepripravljeni na obisk.

Rezervirano smo imeli na kmetiji Lenar. Ekološko usmerjena domačijo, ki jo vodi mlada prevzemnica Urška Lenar, leži v središču Logarske doline. Pa saj ni težko najti. V dolini je samo pet družin, skupaj 35 oseb, pa seveda domače živali. Koliko je teh, ne vem, tule "pri nas" sta domača konja in kozla.

Ker sem planer, sem seveda že vnaprej vedel, kaj hočem pokazati družini. Logarska dolina je le ena od tukajšnjih treh ledeniških. Glede na nestabilno vremensko napoved smo se tako drugi dan odločili, da tokrat prepešačimo samo Robanov kot. 

Ime pravzaprav nič ne zavaja. Najjužneje ležeča solčavska dolina je rahlo skrita, saj nima takšnega izteka do Savinje, kot druge. Začenja se pri kmetiji Roban in poteka čisto v kot do Robanove planšarije pod dvatisočaki. Ampak pešačenje ni naporno, saj je vzdolž rahlo vzpenjajoče se doline speljana gramozna pešpot, ki so jo zmogli celo naši ptroci (in seveda tudi midva ;-)

Kar pa je najpomembnejše - ves čas je zanimivo. Če se na travniku ne pasejo konji, se pasemo pa mi, ko spoznavamo cvetlice ali metulje in iščemo gozdne jagode...

Otroška radovednost in želja po pustolovščini / raziskovanju sta brezmejni.

Najpomembnejše točke seveda nismo izpustili. Slap Rinka na koncu (v kotu) Logarske doline je za večino turistov najbolj znan. Čeprav v dolinah ni gneče, smo se po poti proti Rinki gibali skoraj v koloni. Še za razgledno klopco na Orlovem gnezdu je bila vrsta (predvsem za fotografiranje, seveda).

Ampak zanimiva je prav vsaka smer, ki jo popotnik ubere. Mi smo izbirali bolj gladke, če smo se zapeljali s kolesom, in manj gladke, kadar smo šli peš. Vsaka pa pelje mimo zanimivosti ali tudi naravnih vrednot, tako da ni časa za dolgočasje. 

Nekajdnevni izlet ali kratke počitnice so uspele, saj smo videli, kar smo si zadali, in to predvsem peš in na kolesih. Pa tudi moja naklonjenost prehrani je bila potešena. Za domače zajtrke sta prijazno poskrbeli gostiteljici Urška in Mojca (kar na domačiji ne pridelajo sami, dobijo na sosednji kmetiji, ker lastne domače živali umrejo od starosti). Za kosila in večerje smo poskrbeli sami, včasih "doma", po napornem izletu v bližnji Kmečki hiši Ojstrica, med potepom pa v planšariji. Na planšariji v Robanovem kotu so imeli tako okusne žgance z ocvirki, da sem po prvi žlici pozabil na fotoaparat !:-(  Ravno ta obed je kriv, da sem moral družini obljubiti ponoven izlet!

PS: In zakaj podnaslov Covid? Izkoristili smo turistične bone, ki jih je dala država. Ja, saj vem, da smo jih itak zaslužili in mi jih bo po drugi strani država ponovno pobrala in še z obrestmi! Saj zato pa so davki, kajne?
​
Fotografije: ©2020 Olesya Kirn & ©2020 Rasto Kirn
​

Bivali smo pri:
Turizem na kmetiji LENAR, Urška Lenar s.p.
Logarska dolina 11, 3335 Solčava, Slovenija
www.lenar.si / [email protected]
+386 41 851 829 / +386 41 766 098