Primošten
Fotografije: ©2023 Olesya Kirn & ©2023 Rasto Kirn
Rasto Kirn |
|
PrimoštenPrimošten, slikovito dalmatinsko mesto, pritegne obiskovalca s svojim srednjeveškim vzdušjem. Očarljive kamnite hiše, ozke ulice in prelep razgled na morje ustvarjajo romantično kuliso za sproščene počitnice. Idilični Primošten, čudovito ribiško naselje, očara s svojo bogato zgodovinsko dediščino in pristnim sredozemskim čarom. To osupljivo mesto, ki leži na polotoku ob Jadranskem morju, je prava dragocenost. S svojimi kamnitimi hišami v ozkih ulicah ohranja svojo edinstveno identiteto, priča o preteklosti srednjeveške Dalmacije in ustvarja edinstveno vzdušje za obiskovalce, ki želijo uživati v čarobnem okolju Jadrana. Zgodovina Primoštena sega še v antične čase, ko so se tu naseljevali grški in rimski prebivalci. V srednjem veku se je Primošten razvil kot obrambno naselje, zgrajeno na griču. Položaj je nudil odličen pregled nad morjem in okolico. Obzidje in stolpi so igrali pomembno vlogo pri zaščiti Primoštena pred napadi in piratstvom. Središče Primoštena je kamnita cerkev sv. Jurija, katere predhodnica je bila zgrajena na vrhu griča v 15. stoletju. Cerkev je obkrožena s parkom in pokopališčem, ki pokrivata celoten vrh polotoka. Od tod se odpira osupljiv razgled na obalo in otoke. Hm, tole je pravzaprav prijeten kraj za večni počitek, kajne? Poleg sakralnih zgodovinskih znamenitosti Primošten ponuja tudi očarljivo profano arhitekturo, kamnite hiše, ozke ulice in slikovite trge. Mesto je pravi zgodovinski biser sredozemske obale, ki je kljubovalo času in ohranilo svoj pristen videz. To je mesto, kjer lahko tudi sodobni obiskovalci korakajo po kamnitih ulicah, odkrivajo skrite kotičke in se potopijo v preteklost, ki se z vsakim kamnom prepleta s sodobnostjo na edinstven način. Primošten in njegova okolica imata raznoliko gospodarsko strukturo, ki temelji na lokalnih virih in potrebah. V celoti gledano je gospodarska slika Primoštena uspešna mešanica naravnih virov in kulturne dediščine območja. Turizem je ena izmed osrednjih gospodarskih dejavnosti v Primoštenu in okolici. Prekrasne plaže, slikovito okolje, zgodovinske znamenitosti in ohranjeno sredozemsko vzdušje privabljajo obiskovalce. Gostinski objekti, namestitve, turistične agencije in druge storitve so ključni za lokalno gospodarstvo. Slednjega podpira ribolov, ki ima zaradi svoje obalne lokacije pomembno vlogo v gospodarstvu destinacije. Okolica Primoštena se ponaša tudi s pridelavo vin, oljk in drugih kmetijskih pridelkov, ki so pomembni tako za lokalno porabo kot tudi za prodajo. Fotografije: ©2023 Olesya Kirn & ©2023 Rasto Kirn SplitPrestolnica Dalmacije, največje dalmatinsko in drugo največje hrvaško mesto, je Split. Ponaša se z izjemno zgodovinsko dediščino, ki združuje antično arhitekturo s sodobnim življenjem in predstavlja edinstveno poglavje v zgodovini Dalmacije. Mesto je predvsem znano po svoji spektakularni Dioklecijanovi palači. Ta antični kompleks je osrednji del mesta, ki ga je Dioklecijan dal zgraditi za svojo upokojitev. Danes v njem najdemo živahne trge, restavracije in galerije, ki so prepletene z ostanki antičnega časa. Glavni biser Splita je nedvomno Dioklecijanova palača, ki se je začela graditi leta 295 za rimskega cesarja Dioklecijana kot njegova rezidenca. Palača je danes veličasten primer rimske arhitekture, ki združuje elemente antičnega stila s srednjeveškimi dodatki. Razprostira se na površini več kot 3 hektare, znotraj njenih zidov pa se nahaja živahno mesto z ozkimi ulicami, trgi, restavracijami in trgovinami. Palača vključuje templje, obokane podhode, kipe in različne zgradbe, vključno z Dioklecijanovo katedralo sv. Dujma (na mestu nekdanjega cesarjevega mavzoleja). Zgodovina Splita se nadaljuje skozi srednji vek, ko so palačo začeli naseljevati prebivalci, ki so se zatekli vanjo pred barbarskimi vdori. To je označilo začetek nastanka mesta Splita, katerega razvoj se je nadaljeval skozi stoletja. Poleg Dioklecijanove palače so tako v Splitu vidne še številne druge zgodovinske zgradbe, kot so srednjeveške cerkve, palače in obzidja. Mesto je prepojeno s spomini na različna obdobja, ki so zaznamovala njegov razvoj. Split pa ne ostaja le zgodovinsko mesto, temveč tudi živo mesto, ki diha s svojimi prebivalci. Turistom so resda zanimive predvsem stare kamnite uličice, ki so zapolnjene z živahnimi trgi, gostinskimi lokali in trgovinami. Arhitektom oziroma urbanistom današnjega časa pa je najbolj vreden obiska “urbanistični spomenik” Split 3, ki ga je pred pol stoletja zasnoval moj diplomski mentor, pokojni profesor Vladimir Braco Mušič s sodelavci. To sožitje zgodovine in sodobnosti daje Splitu edinstveno energijo, ki ga naredi privlačno destinacijo za obiskovalce in zgodovinske navdušence. Split z okolico je gospodarsko središče regije z najširšim naborom dejavnosti. S svojo lego na vzhodni strani Jadranskega morja je Split ena izmed najpomembnejših turističnih destinacij na Hrvaškem, saj privablja obiskovalce s svojo zgodovinsko dediščino, Dioklecijanovo palačo in živahnim mestnim utripom. Turizem je ključni gospodarski dejavnik, saj prispeva k gostinskim storitvam, trgovinam in drugim s turizmom povezanim dejavnostim.
Univerza v Splitu in druge izobraževalne ter kulturne ustanove prispevajo k gospodarskemu razvoju mesta. Umetnost in športne prireditve prav tako prispevajo k sodobnemu življenju v mestu. Skupaj tvorijo te dejavnosti mozaik, ki omogoča Splitu z okolico, da ohranja dinamično gospodarsko okolje, zanimivo tako prebivalstvu kot obiskovalcem. Fotografije: ©2023 Olesya Kirn & ©2023 Rasto Kirn TrogirMesto Trogir, imenovano tudi kamniti morski biser, je slikovito mesto ob Jadranskem morju na hrvaški obali. Zaščiteno je kot UNESCO-v spomenik, saj je ohranilo svoj čar srednjeveškega obdobja skozi stoletja. Ponuja slikovito kombinacijo srednjeveških ulic, ki se prepletajo med starimi stavbami in pristaniščem. Občudovanja vredna katedrala in številne palače pričajo o bogati zgodovini tega mesta. Bogata zgodovinska dediščina Trogira sega nazaj že v antične čase, saj so ga ustanovili grški priseljenci in ga kasneje naselili Rimljani. Ključno zgodovinsko obdobje je srednji vek, ko je mesto doseglo svoj vrhunec. Trogir je bil pomemben v trgovanju in pomorski dejavnosti ter je bil pod vplivom beneške republike. To je obdobje, ki je Trogirju pustilo največji pečat, saj so številne zgradbe, palače, cerkve in stolpi značilni za srednjeveško arhitekturo. S svojimi ozkimi tlakovanimi ulicami, srednjeveškimi palačami in impresivno katedralo je mesto prava učna lekcija o arhitekturi in zgodovini. Središče mesta na vzhodni strani obvladuje trogirska katedrala sv. Lovrenca, pravi dragulj romanske arhitekture. Katedrala hrani čudovite umetniške zaklade s prizori iz krščanske mitologije. Izjemen položaj na zahodni strani mesta ima tudi utrdba s stolpom Kamerlengo. Danes stolp ponuja čudovit razgled na mestno obzidje in okolico, utrdba pa gosti prireditve (tudi koncerte). Med sprehodom po mestu lahko odkrivate množico srednjeveških palač in stolpov, ki pričajo o njegovi bogati preteklosti. Ozke tlakovane ulice, ki se prepletajo med kamnitimi hišami, in starodavne palače pričarajo občutek, kot da bi se znašli v preteklosti. Mesto je dobesedno živi muzej zgodovine, kjer vsak vogal odstira nov pogled v preteklost. Trogir ostaja edinstveno okno v preteklost, ki ga sodobno življenje ni zameglilo. To je mesto, kjer lahko obiskovalci globoko vdihnejo zgodovinski duh in občudujejo arhitekturno mojstrovino srednjeveškega časa. Trogir z okolico je gospodarsko raznoliko območje, kjer preplet različnih dejavnosti prispeva k lokalnemu gospodarstvu. Vsekakor je na prvem mestu turizem, saj je Trogir ena bolje poznanih turističnih destinacij vzhodne jadranske obale. Obiskovalce privablja bogata zgodovinska dediščina s slikovitimi ulicami in lepo obalo. Obiskovalci, ki se nastanijo v hotelih, apartmajih in zasebnih namestitvah, najbolje prispevajo k lokalni ekonomiji, potniki z razkošnih jaht pa poskrbijo za odmevnost tega čudovitega kraja. Zaradi svoje obalne lege imata pomembno vlogo v gospodarstvu kmetijstvo in ribištvo. Ulov različnih vrst rib zagotavlja svežo morsko hrano predvsem za lokalno porabo domačinov in gostov. Kmetijstvo v okolici Trogirja sloni na oljkah, grozdju, agrumih in zelenjavi. Oljčno olje in vino sta znana lokalna proizvoda, ki se ponujata tudi v obliki spominkov. Pomemben del gospodarske aktivnosti in podpora že navedenemu so trgovine, tržnica, obrtna podjetja in gostinski lokali. Lokalni obrtniki in podjetniki se ukvarjajo s proizvodnjo tradicionalnih izdelkov, kot so ročno izdelane obrti, keramika, tekstilni izdelki, s tem pa ustvarjajo delovna mesta ter ponujajo izdelke in storitve, ki zadovoljujejo potrebe domačinov in obiskovalcev.
Včasih smo bili obsojani, da kažemo premalo domoljubja, ker ne preživljamo poletnih počitnic doma. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga slabih šest tisoč kilometrov, slovenska je več kot stokrat krajša. Jasno, da imamo tam več možnosti najti svoj idilični zalivček ali vsaj prostor za razprostiranje brisače. Naša razvajenost je kriva, da smo si tokrat izbrali destinacijo, ki poleg sinjega morja in obilja plaž ponuja tudi nekaj čarobnih zgodovinskih mest - Srednjo Dalmacijo. Za izhodišče smo si izbrali slikoviti Trogir, od tam pa potem z avtom ali barko “odplavali” še po okolici. V tej seriji zapisov se tako osredotočam še na osupljivi Split in očarljivi Primošten. Vsa tri mesta, čeprav so različna tako po velikosti kot gospodarskem pomenu, povezuje ena skupna dejavnost - turizem. To so mednarodno poznane turistične destinacije, ki zaradi svoje priljubljenosti v sezoni že skorajda pokajo po šivih. Vendar je to povsem razumljivo - bogata zgodovinska dediščina, očarljiva antična in srednjeveška mestna jedra ter slikovita obala so glavni razlog privlačnosti, ki je ne moremo prezreti.
sobota, 5. avgust 2023, vrnitevPonoči je dodobra namočilo širšo okolico. Menda je še najbolj koristilo oljkam, za katere so se domačini že bali. Vlaga se še čuti v zraku. Čeprav gremo domov, pa se nam ne mudi, zato smo si izbrali še en vmesni cilj - Primošten. In glej si ga no - vreme nas je nagradilo! Posijalo je sonce in nam pred prihodom v vmesni cilj ponudilo čudovit panoramski pogled. Nekaj o Primoštenu bom verjetno še kdaj napisal, saj je zelo lepo ohranjeno mestece. Najbolj sem bil presenečen nad velikim številom kamnitih hiš in streh. Ozke ulice so pa itak venomer zavite, da se lažje izgubiš in hitreje zaviješ v katero od mnogih konob. Celo vetru se v ovinkih zrola in izgubi moč. Sprehodili smo se od parkirišča skozi trg po desni cesti gor do cerkve na sredini polotočka in po levi strani spet dol. Kaj dosti več mesteca menda ni. Po stari navadi (relativno novi, otroka doma nista nikdar lačna) se moramo seveda nekje tudi ustaviti, ker se javljata želodčka. Glavno jed smo užili kar na glavnem trgu zgoraj, za poobedek pa smo potem zavili še ob obali. Ko se vrnemo na parkirišče, pa presenečenje - listek za brisalcem. “Obavijest o počinjenom prekršaju” je bila zatlačena tako globoko, da je iz avta sploh ne bi mogel videti. Ne me basat, saj sem parkiral na uradnem parkirišču! Hm, zakaj je pa obvestilo mokro? In se je izkazalo, da je obvestilo včerajšnje. Ampak saj včeraj sem tudi plačal. Tega nikakor nisem mogel razumeti, od presenečenja mi je šla še hrvaščina težko od rok. “Parkiral naj bi, kjer znak to prepoveduje.” Bože, saj sem komaj našel eno luknjo, zaparkirano je bilo spredaj in zadaj, plačal sem parkirnino, zdaj me pa zaj…! Pokvariti mi hočete dopust! Res so mi ga! Navigacija je povedala, da bomo rabili do doma pet ur in pol (v Trogiru, ki je dlje od Maribora, je pisalo samo pet ur). Kaj češ, če smo se tako odločili, pa pojdimo. In potem se je tistih pet ur vsako uro zmanjšalo samo za pol ure. Kolona na kolono, ki se je ustavljala, vozniki so plesali z leve na desno kot muhe, vse skupaj pa ni bilo za nikamor. Doma sem videl, da je bila povprečna hitrost vožnje 55 km/h. Morda pa je res bolj ekonomično z navadno leseno barkačo... Fotografije: ©2023 Olesya Kirn & ©2023 Rasto Kirn petek, 4. avgust 2023, še vedno KašteliNe, ne in ne! Pa ni nič pomagalo, le zakaj so se zapičili v tisti Kaštel, sedem jih je, moji pa stalno v istega? Vendar je bilo tokrat povsem drugače! Verjetno je hodil vsak dan, ampak danes smo videli mladeniča, ki je na plaži ponujal pečeno koruzo. Ta mala sta se tako zagrebla, da sem jih lahko samo par plačal, dobil pa nič! Z vremenom se nekaj dogaja, z juga so prihajali pravi valovi. Seveda sem uspel prepričati hčerko, da se greva boriti z njimi. Včasih skozi zobe, skoraj ves čas z zaprtimi usti se je (ob mojem “strokovnem nadzoru”) zaganjala vanje in jih preskakovala. Če pomislim, da je lani pomočila v morju samo najmanjši prstek na nogi, ocenjujem letošnji spomladanski plavalni tečaj v Pristanu za uspešnega! Popoldne so me klicali od doma in opozorili na vreme v Sloveniji. Polovica države pod vodo? Kristus, to se vendar v Sloveniji ne dogaja, mi imamo tak balonček, kateremu se vse črno ogne. No ja, potem sem se spomnil svoje nekdanje hiše na deželi, ki jo je “pobrala” narava in je sedaj tudi v resnici ni več. Malo so nas prestrašili, da sem začel brskati po spletu (česar praktično cel teden nisem počel!) in preverjati vreme. Glej no, jutri in v nedeljo se bo v Dalmaciji ohladilo, deževalo bo. Potem gremo pa lahko jutri tudi domov, v lastnem stanovanju je lažje gledati dež skozi okno kot to početi na dopustu! Torej smo si privoščili še zadnji sprehod po Trogirju. Na rivi, seveda. Med srebanjem koktejla (otroci samo kolo, brez skrbi) smo pogledovali na privezane “čolniče” in se spraševali, kateri bi bil za nas najbolj primeren. Odločitve nismo sprejeli, saj ima na to temo vsak drugačen pogled. Je važna barva palube, velikost terase za sončenje, zaobljene linije? Jo, o ceni se ni nihče spraševal, ampak ob zibanju v taktu žive muzike je to še najmanj pomembno. Tudi drugi se s tem niso obremenjevali... Fotografije: ©2023 Olesya, Kristijan in Rasto Kirn četrtek, 3. avgust 2023, nadaljevanje obujanja spominovKar za malo se mi je zdelo, da so moji zjutraj pričakovali prevoz na plažo v Kaštel Starom. Branil sem se, da smo tam že bili, pa ni pomagalo. Ker so tudi moja vojaška leta 50 let nazaj, se zaradi izkušenj nisem boril, le zmrdoval in prepeljal. Saj pravzaprav ni tako slabo - malo mestece z obmorskim pridihom ima vse, kar imajo veliki: rivo (sprehajališče), plažo (rekreacijo), nešteto lokalov (moram tukaj kaj razlagati?), dober dostop v vodo (tega včasih nimajo niti nekateri veliki). Kot pnavadi smo šli preverit tudi gostinsko ponudbo. Prav na plaži je bila konoba - pizzeria Stari dvor. Kaj, mala dva ne bosta jedla pommesa? Naročili smo jima margariti, meni mornarsko, žena pa je ostala pri hobotnici. Še najbolj je uživala, saj se ji jed ni nič shladilo. Zraven pa je dobila “pogačico”, ploščat kruhek s česnom, ki jo je prijetno presenetil. Naše pice so bile žal nekoliko prevelike (samo za ta letni čas!). Moja mornarska (lahko bi jo poenostavljeno imenovali tudi tunina) se je celo hitreje hladila kot pivo ogrevalo... Seveda je treba po jedi še enkrat na srehod, najprej po Kaštelu, potem pa še po Trogiru. Naredil sem toliko korakov, da me je “pohvalila” celo aplikacija za zdravja ;-) Le kaj bi bil dopust brez trenutkov zase (pardon, za naju!)? Fotografije: ©2023 Olesya Kirn & ©2023 Rasto Kirn sreda, 2. avgust 2023, obala Kaštel StariTam nekje pred slabimi 50 leti sem maturiral, kar sicer nima neposredne zveze z današnjim dnem. Ampak na maturantski izlet smo šli z letalom v Kaštel stari. Ne vprašaj - danes smo iskali primerno peščeno plažo na kopnem (naše počitniško stanovanje je teoretično v Trogirju, ampak v resnici na otoku Čiovo) in se mod vožnjo ob obali proti Splitu po parih neuspešnih postankih odločili za - Kaštel stari. Ja, tako kot pred petdesetimi leti ima ta kraj morje, drugih podobnosti nisem našel. Spomini pa so prišli izza ovinka: najstniški turistki iz Francije (za tuj jezik sem imel francoščino in sem se hotel prepričati, kaj znam) sta mene (!) spraševali po travi, srbska medicinska sestra pa mi je zaradi krča na svoji blazini sredi morja (čisto zares le igra slučaja) masirala nogo. Groza, sploh se ne spomnim, kaj se je medtem dogajalo z našimi sošolkami !:-( Za vogalom na koncu plaže je bil manjši lokal z dolgim menijem. Lokacijo sem si skušal zapomniti. Morda pa pridemo sem še kdaj, saj smo pred soncem vse bolj naravno utrjeni in opoldanskega v senci celo preživimo? Lokal sicer deluje bolj kot menza oziroma picerija, čeprav mize niso bile plastične, pa bo verjetno zato tudi cena temu primerna ?:-) Kot ponavadi nisem dovolil prekomernega poležavanja na plaži, brez zaščite bi bilo že dopoldansko sonce premočno. Sledil je opoldanski počitek doma - siesta! Popoldne smo bili seveda spet aktivni, saj je v ozkih kamnitih uličicah Trogira manj vroče, pa zato toliko bolj živo. Nekaj ogledovanja in nekaj skrivanja, da popoldne hitreje mine. Še nakupi spominkov in sadja, pa pride večer... Fotografije: ©2023 Olesya Kirn & ©2023 Rasto Kirn torek, 1. avgust 2023, v Split z barkoO obisku Splita smo se pogvarjali med načrtovanjem dopusta, ne pa tudi, kdaj konkretno bi to izvedli. Ko pa je sinko zjutraj izjavil, da mu ni do kopanja, je bila odločitev hitro sprejeta - danes gremo v prestolnico Dalmacije. Kako? Prejšnja leta z avtom, ampak dolgotrajno iskanje parkirišča in potem pešačenje v vročini do splitske Rive me nikakor ne veseli. K sreči imamo zgovorno gazdarico, saj veste? Povedala je, kje v Trogiru stoji ladjica za Split, kje v Splitu pristane, po internetu sem si ogledal odhode in v poznem jutru smo se odpravili, opremljeni samo s plastenkami vode in sokov. Dobra ideja - vožnja z barko je prav gotovo bolj zanimiva kot z avtom. Ogledovali smo si obalo, iskali, kje smo že bili, razmišljali, kam bi še lahko šli v prihodnjih dneh, pod tendo je pihljal veter, pristali pa smo na robu Rive. Noro, minuta hoda do Dioklecianove palače! Res imam posebno družino. Še nisem dobro obesil fotoaparata za vrat, ko so se že začeli pogovarjati, kje je kakšna dobra konoba, ker so vsi lačni. Kaj pa arhitekturni detajli tule in tam? Žena se je še delala, da razume, in držala pred sabo telefon ter fotografirala, mala dva pa sta se samo ozirala, kje bi imeli dober krompirček. Drugega namreč v neznanem okolju ne jesta. Obcestna taverna ni bila na prvi pogled nič posebnega. Morda ime - Boom zalogajnica. Ko sem vprašal po pomfritu, se mi je natakar samo nasmehnil, potem pa dojel. Za malo? je vprašal. Za oba. Pa seveda bomo naredili, le izvolite. Na meniju ga sicer ni bilo, imeli pa so vse drugo. Pri tridesetih stopinjah v senci nama ni bilo do velikega obroka, pa sva sebi naročila solato, Olesya sipino, jaz tunino. Heureka! Pa kako sem lahko jaz tako srečen?? Tole je bila nesporno najboljša tunina solata mojega življenja. Le kako bi lahko izvedel za recept? Tuna je bila marinirana, dodatek vse zelenjave pa je dodal bogastvo okusa, da sem s težavo ženi dovolil enkrat nabosti. Samo za pokušino! Tudi njena solata je bila dobra, ampak sam sem se že dobro odločil. Piko na i pa je dal natakar, ki nas je ob strežbi še zabaval s svojo “slovenščino”. Prav kmalu sem ugotovil, da govori prav vse jezike na svetu, saj so bile mize zelo internacionalno zasedene. Vožnja nazaj kljub plovbi po morju ni bila več tako zanimiva, potreboval sem kar nekaj živcev, da sem zdržal z animacijo otrok. K sreči traja plovba do Trogira samo eno urico, saj je živcev skoraj zmanjkalo ;-)
|
o meniArhitekt po izobrazbi, arhiv
August 2024
kategorije
All
preberite še... |