Izbor stanovanja
Smo imeli srečo? Stanovanje, ki sem ga videl že ob začetku iskanja, je bilo namenjeno pisarnam in ljudi ni nič kaj preveč zanimalo. Vendar pa je imelo prave sobe, dovolj velike, nič prezidane ali prehodne , vsako s svojimi lastnimi vrati ;-) Pa nekako ni bilo na naši top listi, ker je bilo predrago, ni bilo v centru Maribora niti ne na levem bregu. “V mestu hočem živeti peš!” je bil moj slogan, ki sem se ga dolgo držal kot pijanec plota. A tam so bila stanovanja na podstrešju (kaj me čaka, ko bom “odrasel gospod?”) ali ne zares štirisobna ali pa cenovno napihnjena. In potem smo spet razmišljali, pa obiskovali… Čez mesec, dva, po ogledu skoraj vsega, kar je bilo na voljo, pa smo se ga spet spomnili, “našega”.
Vtis po ogledu z agentom pri prodaji? Groza, slabo vzdrževani pisarniški prostori, že tudi rahlo zapuščeni. Da ne govorimo o komfortu - pisarne so potrebovale dvojne sanitarije, ne pa tudi kopalnice, ki je torej ni bilo. In na mestu kuhinje je bil nekakšen laboratorij. Le kaj so tule mešali ?:-)
Pa smo vseeno dali ponudbo v višini, ki se mi je zdela primerna, saj je bil tloris idealen, orientacija na tri strani neba, stopnic se ni za bati zaradi lokacije v pritličju, desni breg pa sem spregledal, saj bo nova peš brv čez Dravo oddaljena le par minut (župan in podžupani, držite besedo!).
RSS Feed
