31. dan, četrtek, 22. avgust 2019
Dan se je začel v pričakovanju: tuš stena z vrati (tuš kad že čaka), umivalnik z omarico - večji, umivalnik z omarico - manjši, pa omarice kar tako, danes je dostavni dan!
 | Poldne je mimo, nestrpnost raste. Kličem v stanovanje, zakaj me po prejetju stvari ne pokličejo, ali pa sploh blaga še ni? “Ne, nič še ni prišlo!” Kličem v trgovino, ki je zagotovila dobavo najkasneje v četrtek (po mesecu čakanja!). “Bomo preverili in vas pokličemo nazaj.” Ja, kar verjemi. Popoldne kličem ponovno. “Iskreno nam je žal, pozabili smo, koliko časa že čakate, kar nekaj robe je bilo, pa vaše nismo uspeli naložiti." Saj ne vem, bi jokal ali grozil? Torej bo šele jutri? “Ne, to pa ne gre, v ponedeljek.” Ne upam povedati, kaj bi jim zavil, če bi smel. In ne vem, kaj sporočiti izvajalcu, ki ima za vikend dogovorjeno pomoč za finalno montažo. Pričakujem, da bodo sanitarni opremi priložili še bon za počitnice v Disneylandu, da se vsaj malo odkupijo... |
RSS Feed
