Jugo

Napovedano slabo vreme danes sicer ni prineslo neviht, raztrgani oblaki nas niso odvrnili od vožnje k naši plaži St. Povljana. A iz avta na plažo smo šli brez opreme, le toliko, da smo si ogledali močne valove in cele kupe morske trave, ki jih je jugo naplavil na obalo.
​Svojo dolžnost smo opravili, bili smo na plaži, kam pa sedaj? Malo fotografiranja...

Veš, da je na otoku Pag tudi vinska cesta? Ni sicer zelo dolga, le odcep z glavne ceste do vinske kleti. A lastnik je dovolj samozavesten, da jo tako reklamira. Dovolila sva si kratko degustacijo. Nama sicer njihova bela in rdeča niso po duši, zato sva se izognila resnemu nakupu, žena je na koncu nabavila le nekaj spominkov.

Ko takole spoznavaš destinacijo, čas beži, želodček pa dela svoje. Da ne bi v toplem dnevu še bolj greli domače kuhinje, smo se odločili, da naj to naredijo drugi. Na robu starega obzidja mesta Paga smo našli konobo Bodulo s pokritim atrijem, prav zapeljivo je trta preko zida kukala na cesto. Nekako ni nam uspelo priti mimo. Pa nič narobe. Otroci niso zahtevni, midva prav tako ne, nekaj ocvrtega, narezanega in nalitega nam prinesite na mizo, pa smo spet za nekaj časa dobri (moja ocena Tripadvisor). Strežba je bila pa nekaj posebnega - ko je natakar ugotovil, da smo iz Slovenije, se je kar razgovoril v slovenščini! Do koronskih časov je bil namreč zaposlen pri pivnici Kratochwill v Ljubljani, kamor se namerava čim prej vrniti. Kratochwill, vzemi ga, saj se obnaša profesionalno in prav nič dalmatinsko! Čeprav tudi s tem slednjim ni nič narobe, le navaditi bi se bilo treba, za to pa je dopust absolutno prekratko obdobje.

Adrenalina preko dneva torej nismo sproščali, zato je bil večer najbolj aktiven s sprehodom po ulicah Paga in vtikanjem nosu v vsako trgovino. Mislim, da imam dobre živce, saj sem preživel vse, denarnica pa tudi skoraj ;-)

​Fotografije: ©2021 Olesya Kirn & ©2021 Rasto Kirn