Leto 2021 je pomembno za slovenski turizem, saj je država nosilka naziva “Evropska regija gastronomije 2021”, po mojem prepričanju pa predstavlja kulinarično prestolnico Slovenije prav Maribor. Kje drugje je ta mešanica slovenske, staroavstrijske, madžarske, balkanske in mediteranske kuhinje bolj prisotna kot v tem mednarodnem loncu narodov. Samo 100 tisoč prebivalcev ima Maribor, a predstavniki kar 160 narodnosti ga imajo za svoj dom.
Zaradi zgodovinsko zanimive lege ima mesto med gozdnatim Pohorjem in vinorodno Piramido nekaj ogleda vrednih točk, moja čustva pa zaplešejo predvsem ob tematiki hrane in pijače. Tolikšno koncentracijo ponudbe, kjer lahko domačin ali turist zares dobro je in pije, v naši deželi težko najdeš. Pri tem mislim tako na “urbane” lokale v smislu restavracij, ki poleg slovenske pokrivajo tudi tujo kuhinjo, kot na tradicionalno domačo kuho “naših babic.” Predvsem pa obmestje zajema številčno obširno ponudbo kmetij, ki so včasih prava kulinarična doživetja.
 |  |
Že lanskega, pa tudi tega leta ne bo možno izkoristiti na način, kot je bilo zamišljeno. Naj zato prikažem, kako imam svoj kraj v spominu in obenem, na kaj sam z marsikom drugim komaj čakam. Morda pa bo prvi izlet po prekinitvi te norosti točno tak, kot ga v nadaljevanju opišem?
Kako pošten družinski oče prične dan? Z nakupom dnevne doze vitaminov in mineralov, vendar! Maribor leži na robu Dravskega polja, torej sredi kmetijske proizvodnje. Tukaj nam izraz “od njive do mize” ni beseda, temveč dejstvo. In ko dopoldne obiščem tržnico, ki živi vsak delovni dan v tednu, pozdravljam počasi že znane kmetice, za katere iz ponujenih pridelkov vidim, da niso kupile solate v veleprodaji.
 |  |
Če pa mi ni, da bi zjutraj barantal za pridelke, iz katerih se pripravi zdrav obrok, izberem naslednjo najboljšo možnost - za kosilo se zapeljemo na kmetijo! Naj bo to resnično kosilo ali samo malica, je pravzaprav vseeno - težko nas je ustaviti, dokler je kaj na krožniku. Pa to velja tudi za otroke. Z ženo se tolaživa, da je pri sosedih itak vse boljše, pa še svež zrak pomaga. Sploh, če kmetijo obiščemo na kolesih (tudi električna veljajo!).
 |  |
 |  |  |
Da si pomirimo dušo in pospešimo prebavo, lahko napravimo na poti domov še kakšen ovinek, zgodovina nas pozdravlja na vsakem koraku. Naša družina je nora na gradove. Vseh slovenskih ne bomo uspeli nikdar obiskati, saj hitreje propadajo, kot pa jih obnavljamo. Ampak nekateri so v našem železnem repertoarju. In če je njihova vsebina vsaj rahlo vezana na okus, so obiskani toliko bolj.
 |  |
Ne, za prehrambene užitke ni nujno iz mesta. Čeprav bi lahko bilo v Mariboru več slovenskih lokalov, pa jih je še vedno dovolj, da obiskovalcu predstavimo avtohtono kuhinjo. Pa tisto “uvoženo”, ki je že ponarodela…
 |  |
Toliko sem že napisal, pa sem šele zdaj prišel do poglavitnega poglavja - vino! Tri vinske regije so v Sloveniji, Štajerska oziroma Podravje je po površini največja. Zaradi klimatskih razmer in prsti je vsaka od dežel primerna za svojo trto, v severovzhodni Sloveniji so to predvsem žlahtne bele sorte.
 |  |  |
Griče vinorodnih okolišev Slovenskih goric, Haloz in jugovzhodnih obronkov Pohorja seveda prekrivajo vinogradi. Odkar je nadvojvoda Janez pred dvesto leti zamenjal stare trte z vrhunskimi sortami, ne tem koncu ni slabega vina. Čeprav se eni nagibamo k slajšim, drugi spet k suhim vrstam, lahko vse okuse pokrije vinogradniška ponudba iz okolice, včasih pa že z roba samega mesta. Sintezo pridelave in njeno zgodovino lahko v kratkem pregledu osvojimo v Hiši Stare trte, muzeju, ki ni namenjen le najstarejši trti na svetu, temveč tudi lokalni (štajerski in širše slovenski) proizvodnji te tako cenjene pijače. Da ne pozabim - po opisanem kulinaričnem sprehodu se lahko ta zaključi v Hiši Stare trte, kjer se lahko udeležite tudi degustacije.
 |  |
Takole na kratko si predstavljam, kako naj bo videti prvi dan popolne deblokade protikoronskih ukrepov. In če bo zvečer še kak koncert, lahko rečem, da je življenje kar v redu! Se mi pridružiš?
RSS Feed
