Paklenica

Spomnim se še odhodov na morje, ko smo bili otroci, in vsega pričakovanja, povezanega s tem. Pa je pri današnji mulariji to skoraj isto. “Midva ne bova spala, dokler ne gremo” sta rekla nadobudneža v četrtek zvečer. Nista držala besede, sta pa bila zjutraj takoj pripravljena, da smo šli ob petih od doma. Spremljal nas je prijeten hlad, državno mejo smo prečkali v desetih minutah brez administracije, hrvaška avtocesta je bila relativno prazna, do severne Dalmacije oziroma preko Velebita je bilo enostavno priti.

Vmes se je seveda že segrelo. Program, da se z morja čez dober teden vračamo z obiskom Paklenice, smo po kratkem družinskem posvetovanju spremenili - “Paklenica zdaj ali nikoli!”, in zavili pod Velebit v Starigrad. Dobra ideja! Ogled kanjona Paklenica bom sicer na kratko opisal v drugem postu, izraz “zdaj ali nikoli” pa je bil načeloma spremenjen v “ponovno” (moja ocena Tripadvisor).

Apartma smo imeli najet v mestu Pag. Ne sicer v starem delu mesta, kjer so ulice preozke celo za dihanje, pa vendar le pet minut pešačenja do glavnega trga. Tako mi za večerni sladoled ne bo treba prižigati avta, sem bil kot šofer zadovoljen, ko sem popoldne zapeljal na dvorišče. Prijazna lastnica nas je popeljala v prvo nadstropje, da bi se namestili. Najlepši del dvosobnega stanovanja je bila velika terasa s pogledom na mesto in drugo stran zaliva. Vsi smo bili navdušeni nad njo (moja ocena Tripadvisor).

Pozno popoldne je torej še čas na oglede! Če smo na morju, preverimo tudi obalo. Mestna plaža leži na severnem robu mesta in je v bistvu hotelska, vzdolž nje se namreč razteza hotelski objekt. V nadaljevanju proti severu je manj urejena (beri: ni več peščeno prodnata), njeno zaledje predstavlja naselje individualnih objektov. Za mala dva, ki sta čofotanja bolj potrebna kot jaz, pa je bila ponudba dovolj vzpodbudna, da sta od nog do glave izkoristila že prvi stik z morjem.

Po večernem nakupu najpomembnejšega (pijače za na plažo za drugi dan, paški sir za večerni klepet, paška sol za vsakdanjo kuho, sadje…) pa je prišel čas tudi za naju, da preveriva sedežno garnituro na terasi.

​Fotografije: ©2021 Olesya Kirn & ©2021 Rasto Kirn