Pozitiven!

Covid-19, S2E6

Ko se zjutraj zbudim, med nama leži še najmlajša. Najprej panika, potem pa se spomnim, da sem v naši družini jaz najbolj na udaru, taki mali pa sploh nočejo reagirati, samo trosijo. Dobro, počakajmo na razplet! Ni bilo treba dolgo čakati, dan se še ni niti resno začel, pa so me že poklicali in povedali, da sem pozitiven. Glavobol je takoj postal močnejši, grlo še malo bolj zabasano! Nemudoma sem napisal mail zdravnici, da bo vedela, kako “hudo” je z mano.

Sedaj sem pa zares bolan, sem se odločil in ostal v postelji. Napisal nekaj mailov in smsjev onim, ki se jih spomnim iz zadnjega tedna, saj v tem tednu sem samo doma. Potrdil covid na telefonski aplikaciji. Morda pa bo komu, ki sem ga srečal prejšnji teden na mostu, le pognalo nekaj strahu v kosti. Za mojo situacijo je pisalo “low risk”. Pa ne vem, ali sem jaz tako zelo občutljiv ali pa aplikacija podcenjuje zadevo?

A kaj, ko me začne čez nekaj časa mučiti križ? Treba je vstati, se sprehoditi, iti malo za računalnik (malo preveriti pošto in spet dopisati kakšen tekst). Pa čajček, kot da bi kaj pomagal. Ampak domačega šnopsa nimam, čeprav sem prepričan, da ta pa bi !:-)

Popoldne je zdravnica poklicala. Pozanimala se je, kako je bilo, kako je, kaj je z mojimi najbližjimi. Ne vem, kako naj se v stanovanju izoliram, a me potolaži, da so dobili zaradi mene covid tudi že vsi drugi in jih po novem sploh ne testirajo več. Ker so moji.