sobota, 5. avgust 2023, vrnitev
Fotografije: ©2023 Olesya Kirn & ©2023 Rasto Kirn
Rasto Kirn |
|
sobota, 5. avgust 2023, vrnitevPonoči je dodobra namočilo širšo okolico. Menda je še najbolj koristilo oljkam, za katere so se domačini že bali. Vlaga se še čuti v zraku. Čeprav gremo domov, pa se nam ne mudi, zato smo si izbrali še en vmesni cilj - Primošten. In glej si ga no - vreme nas je nagradilo! Posijalo je sonce in nam pred prihodom v vmesni cilj ponudilo čudovit panoramski pogled. Nekaj o Primoštenu bom verjetno še kdaj napisal, saj je zelo lepo ohranjeno mestece. Najbolj sem bil presenečen nad velikim številom kamnitih hiš in streh. Ozke ulice so pa itak venomer zavite, da se lažje izgubiš in hitreje zaviješ v katero od mnogih konob. Celo vetru se v ovinkih zrola in izgubi moč. Sprehodili smo se od parkirišča skozi trg po desni cesti gor do cerkve na sredini polotočka in po levi strani spet dol. Kaj dosti več mesteca menda ni. Po stari navadi (relativno novi, otroka doma nista nikdar lačna) se moramo seveda nekje tudi ustaviti, ker se javljata želodčka. Glavno jed smo užili kar na glavnem trgu zgoraj, za poobedek pa smo potem zavili še ob obali. Ko se vrnemo na parkirišče, pa presenečenje - listek za brisalcem. “Obavijest o počinjenom prekršaju” je bila zatlačena tako globoko, da je iz avta sploh ne bi mogel videti. Ne me basat, saj sem parkiral na uradnem parkirišču! Hm, zakaj je pa obvestilo mokro? In se je izkazalo, da je obvestilo včerajšnje. Ampak saj včeraj sem tudi plačal. Tega nikakor nisem mogel razumeti, od presenečenja mi je šla še hrvaščina težko od rok. “Parkiral naj bi, kjer znak to prepoveduje.” Bože, saj sem komaj našel eno luknjo, zaparkirano je bilo spredaj in zadaj, plačal sem parkirnino, zdaj me pa zaj…! Pokvariti mi hočete dopust! Res so mi ga! Navigacija je povedala, da bomo rabili do doma pet ur in pol (v Trogiru, ki je dlje od Maribora, je pisalo samo pet ur). Kaj češ, če smo se tako odločili, pa pojdimo. In potem se je tistih pet ur vsako uro zmanjšalo samo za pol ure. Kolona na kolono, ki se je ustavljala, vozniki so plesali z leve na desno kot muhe, vse skupaj pa ni bilo za nikamor. Doma sem videl, da je bila povprečna hitrost vožnje 55 km/h. Morda pa je res bolj ekonomično z navadno leseno barkačo... Fotografije: ©2023 Olesya Kirn & ©2023 Rasto Kirn |
o meniArhitekt po izobrazbi, arhiv
August 2024
kategorije
All
preberite še... |