Turistična & eko kmetija Pri Baronu, Planica 6, 2313 Fram
+386 51 317 104, +386 2 601 44 51, https://pribaronu.si, [email protected]
Fotografije: ©2021 Olesya Kirn & ©2021 Rasto Kirn
Rasto Kirn |
|
Nesporno je turizem gospodarska panoga prihodnosti, čeprav nam zdaj že poldrugo leto poskušajo prihodnost narisati drugače. Verjamemo v boljše čase, verjamemo v trajnost in verjamemo v zeleno. Tako smo se danes odločili, da to podpremo z obiskom kmetije, ki je vključena v Zeleno shemo slovenskega turizma, mi pa smo s tem praznovali/podprli tudi naziv Evropska gastronomska regija 2021, ki ga letos nosi Slovenija. Na našem koncu Slovenije je več turističnih kmetij, ki so poznane v širšem okolju, tri od njih pa imajo tudi priznanje Slovenia Green Cuisine. Druži jih “zaveza k avtentičnosti ponudbe, povezovanju z lokalnimi dobavitelji, usmerjenosti k naravi, delovanju s čim manj odpadki, uporabi neoporečne vode, odgovornosti do okolja in odgovornosti do zaposlenih.” To so turistična in eko kmetija Pri Baronu, ki je bila naš današnji cilj, turistična kmetija Štern Pri Kovačniku, ki smo jo v preteklosti že nekajkrat obiskali, in turistična kmetija Urška, kamor zaradi njihove prezasedenosti še nismo uspeli priti. Pri Baronu oziroma družini Uranjek zahtevajo, da se gostje predhodno najavijo, kar pomeni vsaj dan prej. Gre za agrarno gospodarstvo, zato je to razumljivo. Mi sicer nismo zahtevni, juhico ali narezek bi lahko vendar vedno pričakovali. Ker si nikakor ne morem privoščiti, da peljem družino na obronke Pohorja in tam ostanejo lačni ali žejni, sem vseeno spoštoval protokol. Kar po telefonu sva se z gospodarjem zmenila za Eko piknik culo, saj smo pogrešali letošnji piknik v mariborskem Mestnem parku. Glede na prejeta priznanja kmetije pa lahko pričakujemo vrhunsko kvaliteto. Turistično in eko kmetijo Pri Baronu ni težko najti, po avtocesti do Frama, pa potem gor v hrib po edini cesti. Ko pa pride ta iz gozda, simpatično oblikovano znamenje pove, kje je treba zaviti na dvorišče. In tu nas je že pričakal prvi družinski član. Verjemite, da je res prijazen, še mene ni ustrašil. Takšno povezavo z naravo je pa res redko kje doživeti. Bomo najprej pogledali pujse, zajčke ali koze ali ne bi raje poiskali gospodarja in gospodarico ter se zmenili za culo? Gostitelj, ki nas je pričakal na vratih, je takoj vedel, čemu smo prišli. Ni nas povabil v notranje prostore, ni nam ponudil niti mize s klopmi zunaj, v roke mi je dal težko culo. Poleg te nam je podal še informacijo, kam vse lahko zavijemo, da najdemo na travnikih v bližini klopce, ter dve pregrinjali za ležanje na travi. Ker smo si zaželeli piknik lokacije z razgledom, nas je napotil za simpatičnim ponijem. Ta je svojo nalogo obvladal, zapustil nas je šele na čudoviti razgledni točki. Našli smo urejen, z žico ograjen prostor, kar mi je bilo zelo čudno, a o tem kasneje, z malo klopco kot mizico na sredini in nekaj štorov kot sedežev. Ponudil se nam je pogled na Pohorje in razgled na ostale tri strani neba. Radovednost nas je mučila, pa vendar smo šele tu odprli culo. V resnici ni bilo presenečenja, saj je bil “meni” napisan na spletni strani. Vse je drugače, ko sam razgrneš odejo, odpreš vrečo, v njej pa najdeš malo gajbico s steklenico soka, steklenico vina, narezkom, sirom, velikom kozarcem z zelenjavo, malimi kozarčki z namazi, lesenim priborom, vse pa bio - pridelano na domačiji ali pri sosedih. Naročilo hladnega obeda je bila pravilna odločitev. Najina otroka je s hrano težko zadovoljiti, tu pa sta dala zalogaj v usta, šla gledat konjičke, spet zalogaj v usta, se lovit po bregu, spet zalogaj v usta, plezat po lovski opazovalnici. Ko nam je zmanjkalo malih pirinih hlebčkov, sta se celo odpravila nazaj do kmetije po dodaten kruh. Ko so se krave po opoldanskem počitku spet odpravile na pašo, pa smo ugotovili, zakaj je “naša” razgledna točka ograjena. Da znajo biti tako radovedne, si nisem mislil. So pa tudi one nam prinesle dodatno razvedrilo. Ko smo se vrnili na kmetijo, da oddamo košarico in izpraznjene kozarčke, nas je radovednost zapeljala še v priročno trgovino. Kdo je že pil melisin ali metin liker? No, slednjega je kupila moja žena, saj sva se strinjala, da bo to gotovo nekaj posebnega. In potem nas je čakala še nova runda živalskega vrta - ovce, kure, vietnamski pujs, mali zajčki, navadni pujsi, ni da ni! Še otroško igrišče s toboganom in nogometnimi goli je poželo manj zanimanja. Kmetija Pri Baronu je vredna obiska. Če ste lačni ali žejni, vas bodo zadovoljili z okusnimi domačimi jedmi. Če ste trajnostno naravnani, pa so tu še dodatne točke zaradi ekološke pridelave. Marsikaj pridelajo tudi na principih permakulture. In za otroke imajo obširen dodatni program ;-) Mi jih bomo gotovo še obiskali, a po možnosti izven sezone, saj radi izmenjamo tudi kako misel z domačini... Turistična & eko kmetija Pri Baronu, Planica 6, 2313 Fram +386 51 317 104, +386 2 601 44 51, https://pribaronu.si, [email protected] Fotografije: ©2021 Olesya Kirn & ©2021 Rasto Kirn |
o meniArhitekt po izobrazbi, arhiv
October 2023
kategorije
All
preberite še... |