torek, 1. avgust 2023, v Split z barko
O obisku Splita smo se pogvarjali med načrtovanjem dopusta, ne pa tudi, kdaj konkretno bi to izvedli. Ko pa je sinko zjutraj izjavil, da mu ni do kopanja, je bila odločitev hitro sprejeta - danes gremo v prestolnico Dalmacije. Kako? Prejšnja leta z avtom, ampak dolgotrajno iskanje parkirišča in potem pešačenje v vročini do splitske Rive me nikakor ne veseli. K sreči imamo zgovorno gazdarico, saj veste? Povedala je, kje v Trogiru stoji ladjica za Split, kje v Splitu pristane, po internetu sem si ogledal odhode in v poznem jutru smo se odpravili, opremljeni samo s plastenkami vode in sokov.
Dobra ideja - vožnja z barko je prav gotovo bolj zanimiva kot z avtom. Ogledovali smo si obalo, iskali, kje smo že bili, razmišljali, kam bi še lahko šli v prihodnjih dneh, pod tendo je pihljal veter, pristali pa smo na robu Rive. Noro, minuta hoda do Dioklecianove palače!
Res imam posebno družino. Še nisem dobro obesil fotoaparata za vrat, ko so se že začeli pogovarjati, kje je kakšna dobra konoba, ker so vsi lačni. Kaj pa arhitekturni detajli tule in tam? Žena se je še delala, da razume, in držala pred sabo telefon ter fotografirala, mala dva pa sta se samo ozirala, kje bi imeli dober krompirček. Drugega namreč v neznanem okolju ne jesta.
  |   |
Obcestna taverna ni bila na prvi pogled nič posebnega. Morda ime - Boom zalogajnica. Ko sem vprašal po pomfritu, se mi je natakar samo nasmehnil, potem pa dojel. Za malo? je vprašal. Za oba. Pa seveda bomo naredili, le izvolite. Na meniju ga sicer ni bilo, imeli pa so vse drugo. Pri tridesetih stopinjah v senci nama ni bilo do velikega obroka, pa sva sebi naročila solato, Olesya sipino, jaz tunino. Heureka! Pa kako sem lahko jaz tako srečen??
 |  |
Tole je bila nesporno najboljša tunina solata mojega življenja. Le kako bi lahko izvedel za recept? Tuna je bila marinirana, dodatek vse zelenjave pa je dodal bogastvo okusa, da sem s težavo ženi dovolil enkrat nabosti. Samo za pokušino! Tudi njena solata je bila dobra, ampak sam sem se že dobro odločil. Piko na i pa je dal natakar, ki nas je ob strežbi še zabaval s svojo “slovenščino”. Prav kmalu sem ugotovil, da govori prav vse jezike na svetu, saj so bile mize zelo internacionalno zasedene.
Vožnja nazaj kljub plovbi po morju ni bila več tako zanimiva, potreboval sem kar nekaj živcev, da sem zdržal z animacijo otrok. K sreči traja plovba do Trogira samo eno urico, saj je živcev skoraj zmanjkalo ;-)
RSS Feed
